Odlomak

Voved

Kineskoto pismo e edno od pismata koe go koristat najgolem broj na luѓe vo svetot i koe traelo najdolgo vreme vo čovekovata istorija. Sozdavanjeto i koristenjeto na kineskoto pismo ne samo što go unapredilo razvojot na kineskata kultura, tuku i dalo ogromno vlijanie na razvojot na svetskata kultura. Pismoto e „izmisleno“ na mnogu podračja vo različno vreme. Najranoto kinesko pismo bilo „oracle bone“, napišani na koskite i oklopot na životnite za vreme na dinastijata Šang, okolu 1600-1000 p.n.e.
Na ruševinite na Banpo pred 6 iljadi godini nastanale prvobitnite znaci so poveќe od 50 vidovi. Tie se dobro uredeni. Ekspertite smetaat deka toa se prvobitni znaci na kineskoto pismo. Sistematskoto kinesko posepo e formirano vo dinastijata Šang pred okolu 3600 godini. Spored arheološkite ispituvanja, togašnoto kinesko pismo veќe dostignalo na visoko nivo. Vo izminatite 3 iljadi godini kineskoto pismo pominuva niz nekolku etapi na razvojot vo svoeviden oblik, na primer, od pismo izrežani na životinski koski, na bronzeni predmeti i na bambusi, do Sjao DŽuan, Di Ši i Kai Šu, napišani na svetli tkaeini, hartii, pa se do denešnoto pismo.
Kineskoto pismo vklučuva poveќe od 10 iljadi znaci, a najčesto koristi okolu 3 iljadi. Kineskoto pismo e primer na ideogramsko pismo koe i ponatamu se razviva i kultivira. Nastanuvanjeto na kineskoto pismo ima golemo značenje i na sosednite zemji. Japonskoto, vietnamskoto i korejskoto pismo se formirana vrz osnova na kineskoto pismo.

KINESKO PISMO

Kineskoto pismo se sostoi od znaci  koi se logogrami za pišuvanje  kineski,  japonski,  korejski, i (porano) vietnamski. Negovite možni predhodnici se pojavile pred 8000 godini, dodeka celosno pismo bilo razvieno pred 3500 godini vo Kina. Ova e verojatno najstaroto pismo vo istorijata na čoveštvoto.
Nasproti generalnoto mislenje, samo 4% od kineskite znaci se piktogrami ostanatite 95% se logički agregati i piktofonetici, znaci sostaveni od dva dela — eden el go označuva značenjeto, a drugiot zvučnosta. Zborovite često se sostojat od dva ili poveќe znaka. Brojot na kineskite znaci vo ramkite na rečnikot Kangsi iznesuva blizu 47.035, iako golem del od ovie se retko upotrebuvani varijanti nasobrani niz istorijata. Vo Kina, za pismen se smeta onoj koj poznava 2000 znaci.
Vo kineskata tradicija, eden znak soodvetstvuva na eden slog, no izgovorot varira po dijalekt. Labavata vrska pomeѓu fonetikata i znacite ima ovozmoženo koristenje na pismoto kaj razni jazični semejstva.
Faktičkiot oblik na znacite varira od jazik do jazik. Kontinentalna Kina ima vovedeno uprosteni znaci vo 1956, no tradicionalnite znaci sѐ ušte se koristat vo Tajvan i Hong Kong. Japonija ima svoi uprosteni znaci ušte od 1946, dodeka Koreja ja ima ograničeno upotrebata na kineski znaci, a Vietnam go ima otfrleno pismoto i ima vovedeno romanizirana azbuka.
Kineskite znaci poformalno se narekuvaat i sinografi, a sistemot sinografija. Jazicite koi imaat prezemeno sinografija – i so ortografijata golem broj na prezemeni zborovi od kineskiot – se narekuvaat sinoksenici bez razlika dali momentano ja koristat taa otrografija. Izrazot ne podrazbira bilo kakva genetska povrzanost so kineskiot. Za glavni sinoksenici se smetaat japonskiot, korejskiot i vietnamskiot.

No votes yet.
Please wait…

Prijavi se

Detalji dokumenta

  • 12 stranica
  • Istorija pisma i bibliotekarstvo Suzana Kotovčevska
  • Školska godina: Suzana Kotovčevska
  • Seminarski radovi, Skripte, Žurnalistika
  • Makedonija,  Skoplje,  UNIVERZITET SV. KIRILI METODIJ - Pedagoški fakultet Sv. Kliment Ohridski  

Više u Seminarski radovi

Više u Skripte

Više u Žurnalistika

Komentari