Analiza na Univerzalnata deklaracija

1. Voved:

Poimot čovekovi prava e relativno nov i vo sekojdnevnata terminologija navleguva posle vtorata svetska vojna i formiranjeto na OON.
Čovekovite prava se najvisok dostrel vo razvojot na vrednosniot sistem na čovekot tie pretstavuvaat sublimacija na humanata dimenzija na site prethodni učenja ( religiozni, filozovski , pravni ) i merilo na dostignatiot razvoj na čoveštvoto. Tie pretstavuvaat najuniverzalno (od strana na najgolem broj na kulturi, teorii i državi) prifaten sistem na vrednosti koj mnogu poveќe od prost zbir od vrednosti na sostavnite delovi i razvojnite konkurenti. Sistemot na čovekovi prava ne nudi gotovi odgovori i rešenija koi možat da se primenat na sekoja životna situacija. Konceptot treba da se svati pred se kako način na gledanje na rabotite sistem od osnovni principii standardi koi ja davaat najglobalnata ramka vo koja se smestuvaat čovečkite odnosi. Toj e sistem od orientiri koi go iscrpuvaat sopstveniot prostor na sekoja individua i gi trasiraat patištata na odnosot so drugite.
Čovekovite prava se definiraat kako onie prava koi se sodržani vo meѓunarodnite akti i dokumenti i prifaten i od golem broj na državi kako sostaven del od nivnata nacionalna legistativa. Pojdovni točki na celiot koncept se: životot i dostoinstvoto na čovečkoto bitie. Toj e nukleusot okolu koj se gradi celokupniot koncept na čovekovite prava i slobodi.
Vo člen 1 od univerzalnata deklaracija stoi:
„Site ~ove~ki su{testva se ra|aat slobodni i ednakvi po dostoinstvo i prava. Tie se obdareni so razum i sovest i treba da se odnesuvaat eden kon drug vo duhot na op{to ~ove~kata pripadnost„

Pojdoven element na konceptot za čovekovite prava i slobodi e deka pravata ne se dadeni od nitu eden specifičen avtoritet ( država, vladetel, sila nadvor od čovekot), tuku deka tie gi poseduva sekoe čovečko suštestvo, zaradi toa što taka se dogovorile site luѓe na dadeniot steepen od razvojot na čovekovata civilizacija.
Prv element po koj konceptot za čovekovite prava edinstveno i vo koj se razlikuva od verskite i moralnite učenja e univerzalnosta na važenjeto na čovekovite prava i slobodi. Faktičkata univerzalnost e vtemelena vo formulaciite i vo strukturata na konceptot po Vtorata svetska vojna (vo povelbata na OON, a potoa i vo univerzalnata deklaracija za čovekovite prava).