Odlomak

Esej na tema: Ljubomir Belogaski

Ljubomir Belogaski e akademski slikar, grafičar i pedagog. Toj e del od prvata generacija sovremeni makedonski slikari i osnovopoložnici na makedonskata sovremena likovna umetnost. Roden e na 15.04.1911 godina vo Delčevo. Visoko obrazovanie završuva vo Belgrad 1938-ta godina na Akademskiot otsek pri Umetničkata škola, vo klasata na profesorite Beta Vukanoviќ, Ljubomir Ivanoviќ, Nikola Beševiќ, Simeon Roksandiќ, Ivan Radoviќ, dodeka vo 1947 godina specijalizira grafički tehniki na Akademijata za likovna umetnost vo Ljubljana kaj profesorot Božidar Jakac.
Bil dolgogodišen profesor i pedgog (1945-1949). Vo 1947 godina vo sorabotka so grafičarot-profesor Kokotkoviќ od Zagreb, go formiraat grafičkiot oddel. Od 1949 godina raboti na samošto osnovaniot Tehnički fakultet, pri negoviot Arhitektonski oddel vo Skopje se do 1981 godina koga vsušnost e i penzioniran, kako redoven profesor. Belogaski e prisuten na poveќe studiski izleti vo Evropa: London, Pariz, Rim, Firenca. Od 1945 godina e člen na Društvoto na likovni umetnici na Makedonija i negov pretsedatel vo 1957 godina. Negovoto tvoreštvo e odbeležano so mnogubrojni samostojni i grupni izložbi vo Makedonija i niz poranešinte Jugoslovenski prostori. Dobitnik e na vredni nagradi i priznanija. Del od niv se: Oktomvriskata nagrada na SRM za životno delo vo 1972, Orden na Republikata so srebren venec 1979, Nagradata 13-ti noemvri vo 1992. .
Vo znak na počituvanje i voshit kon gradot vo koj živeeše i tvoreše, Ljubomir Belogaski vo 1991 godina na Muzejot na grad Skopje mu ostavi 159 dela. Donacijata ja sočinuvaat 125 akvareli, 6 masla, 26 crteži i 2 grafiki, nastanati vo periodot od 1929 do 1990 godina. Ovaa donacija e prva vo Makedonija i ovozmoži Muzejot na grad Skopje da ja oformi Galerijata Ljubomir Belogaski, vo koja postojano se izloženi delata koi go čuvaat negoviot spomen. Ljubomir Belogaski zamina od ovoj svet na 15.02.1994 godina vo Skopje, no zad sebe gi ostavi da svedočat negovite mnogubrojni likovni dela. Vo negova čest Muzejot na grad Skopje vostanovi godišna nagrada ”Ljubomir Belogaski”.
Vo svojata dolgogodišna tvorečka rabota Belogaski ni pokaža deka umee da eksperimentira so poveќe tehniki, no i da tvori, no sekako mora da priznaeme i zaklučime deka akvarelot ќe ostane negova trajna opsesija so koja i ќe ostvari vrvni dostreli definirajќi si go tvorečkoto jas kako vele majstor. Site negovi majstorstva koi se vo širok razmer predadeni so intimna liričnost i poetičnost, so rafinirano čuvstvo za bojata potopeni vo istenčena koloristička harmonija. Imperativot go formira vo pettata decenija i go neguva do krajot na životot, podednakvo; mrtvata priroda-cveќinja, portretot i pejzažot. Slikarstvoto na Belogaski e plod na inspiracija i preokupacija od prirodata što go opkružuva kako emotivno razdvižuvanje. Transparentnosta i fluidnite prelivi na boite ja reflektiraat svetlinata i lesnotijata na naslikanite motivi. Najčesto gi tretiral pejzažnite ambienti vo koi ponekogaš gi smestuva fragmentite od selskata arhitektura, mrtvi prirodi i portreti. Motivot e sekogaš struktuiran vo čista i cvrsta kompozicija, so jasna estetska koncepcija i koloristička harmonija . Potegot e odlučen, pigmentot čist, kompozicijata uramnotežena, materijalizacijata uverliva.
Mrtvata priroda – cveќinjata, transponirani vo različni varijanti, se zastapeni vo pogolem broj. Izvedeni so sigurna raka, suptilno čuvstvo i tehnička veština, so mošne slobodna interpretacija na videnoto, pottiknata od igrata na vizuelnite senzacii, so rafiniran i topol kolorit, glavno lirski intoniran, kade što motivot se pretvora vo pulsacija i ritam, pri toa ne narušuvajќi ja vizuelnata prepoznatlivost.
Belogaski sozdava portreti i figuri kadešto dominira samo glavata ili dopojasnata figura. Ovie dela studiozno, so sintetičen napati naglasen crtež, so čuvstvo i toplina, pred se vo kolorističkata harmonija i nanesuvanjeto na akvarelnite boi (nekade razleani, nekade vo poširoki boeni površini). Linijata e meka i mirna so česta upotreba na tenki i široki konturi vo oblikuvanjeto na formata, koi pridonesuvaat za razdviženosta na fakturata i transparentnosta

No votes yet.
Please wait…

Prijavi se

Detalji dokumenta

Više u Seminarski radovi

Više u Skripte

Komentari