Poročilo o ekskurziji na Kras

Ekonomska šola Celje 
Ekonomska gimnazija 

POROČILO O 

EKSKURZIJI NA KRAS 

Ime in priimek: Mišel Podgorski

Šolsko leto 2013/2014

Predmet: geografija 

Mentorica: prof. Terezija Drešček

Mišel Podgorski 

Ekskurzija na Kras 

Šolsko leto 2013/2014 

1 

KAZALO VSEBINE 

Kazalo vsebine .......................................................................................................................... 1 

Kazalo slik ................................................................................................................................. 1 

Pot iz Celja proti Krasu ...................................................................................................... 2-17 

     Predalpske pokrajine .......................................................................................................... 2-4 

             Celjska kotlina ............................................................................................................ 2-3

             Posavsko hribovje ......................................................................................................... 3 

             Ljubljanska kotlina ........................................................................................................ 4

     Dinarske pokrajine ........................................................................................................... 5-17 

             Ljubljansko barje ........................................................................................................ 5-7 

                        Močilnik .......................................................................................................... 6-7 

             Notranjsko podolje ..................................................................................................... 7-9 

                        Planinsko polje ................................................................................................... 9 

             Kras ........................................................................................................................ 10-17 

                        Učna pot Škocjan in Škocjanske jame ........................................................ 12-14 

                        Jama Vilenica .............................................................................................. 14-15 

                        Divača .......................................................................................................... 15-16

Štanjel .......................................................................................................... 16-17 

Zaključni vtisi ......................................................................................................................... 18 

Viri in literatura ..................................................................................................................... 19 

KAZALO SLIK 

Slika 1: Celjska kotlina od zahoda proti vzhodu, v ospredju Žovneško jezero.......................... 3

Slika 2: Zemljevid Posavskega hribovja .................................................................................... 3

Slika 3: Ljubljanska kotlina ........................................................................................................ 4

Slika 4: Ljubljansko barje .......................................................................................................... 6

Slika 5: Močilnik ........................................................................................................................ 7

Slika 6: Rastlinstvo Notranjskega podolja ................................................................................. 8

Slika 7: Poplavljeno Planinsko polje februarja 2014 ................................................................. 9

Slika 8: Zemljevid Krasa .......................................................................................................... 11

Slika 9: Zemljevid učne poti Škocjan ...................................................................................... 12

Slika 10: Ponvice v Škocjanskih jamah ................................................................................... 13

Slika 11: Jama Vilenica ............................................................................................................ 15

Slika 12: Udornica Risnik ........................................................................................................ 16

Mišel Podgorski 

Ekskurzija na Kras 

Šolsko leto 2013/2014 

3 

Slika 1: Celjska kotlina od zahoda proti vzhodu, v ospredju Žovneško jezero 

-

Posavsko hribovje 

leži južno od Celjske kotline, severno in južno od reke Save ter Ljubljane 

do reke Sotle. Na severu ga omejujejo reke Nevljica, Motnišnica, Bolska, Voglajna, Šmarski 
potok in Mestinjščica. Na jugu poteka njegova meja po podoljih, po katerih poteka tudi 
avtocesta Ljubljana - Zagreb. Slemenjeno je v smeri vzhod-zahod, kar daje prevladujočo smer 
tudi toku rek in prometnic, ki se vijejo ob njih. Anton Melik je zapisal, da so Posavske gube, 
sistem sinklinal in antiklinal, ki oblikujejo jedro Posavskega hribovja, nastale v srednjem 
miocenu. Tako naj bi nastale Tuhinjska sinklinala, Trojanska antiklinala, ki se še danes kaže v 
grebenu, ki poteka od Kamnika, prek Rakitovca, Špilka, Čemšeniške planine in Mrzlice, 
Moravško-Laška sinklinala in Litijska antiklinala z vrhovi Kum, Lisca in Bohor. Gube so 
kasnejši erozijski procesi preoblikovali. 
 

Slika 2: Zemljevid Posavskega hribovja 

Mišel Podgorski 

Ekskurzija na Kras 

Šolsko leto 2013/2014 

4 

-

Ljubljanska kotlina 

je kotlina v zgornjem porečju Save, dolga je 58 km ter široka 18 km. S 

svojim severozahodnim koncem prehaja med Alpe in z južnim robom v Dinarski kras. Njen 
pomen za prebivalstvo in gospodarstvo Slovenije večkrat presega obseg. Po narodnem 
dohodku na prebivalca so vse občine v njej v gornji polovici seznama slovenskih občin. Od 
vseg slovenskih makroregij izkazuje največjo gravitacijsko moč. To se vidi že po tem, da 
površina občin, ki imajo svoj sedež v sami kotlini, presega obseg kotline. V teh občinah živi 
pol milijona prebivalcev.  

Kotlina je največja sklenjena ravnina v Sloveniji. Zaradi tektonskega grezanja v geološki 
preteklosti je postala pomembno sotočje alpskih in predalpskih rek. Te so v ledeni dobi nasule 
v kotlini plodno prst. Zaradi zmerne nadmorske višine (dno med 260 in 550 m) uspevajo vse 
poljščine, kar je omogočalo gosto poselitev že v preteklosti. Ker se je kotlina v mlajši dobi 
pogrezala ali zaostajala v dvigovanju za goratim obodom, priteguje iz široke okolice številne 
reke (Ljubljanica). Te so, izdolble globoke doline in s tem kotlino prometno odprle na vse 
strani, razen proti severu, kjer so visokogorske Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe.  

Vodna sila, prometnost in lega so ugodno vplivale na industrializacijo in urbanizacijo. V 
Ljubljanski kotlini je 13 mestnih naselij, ki pomenijo štiri desetine vsega mestnega 
prebivalstva republike Slovenije. Razlike so velike že v kulturni pokrajini, ker imajo nekateri 
deli mnogo več gozda kot drugi. Te razlike so delno pogojene s kvartarnim dogajanjem. 
Starejše kvartarne naplavine, sprijete v konglomerat, prevladujejo predvsem v srednjem delu 
kotline. V severozahodnem in jugovzhodnem delu prevladujejo mlajše pleistocenske kamnine 
in na Ljubljanskem barju celo holocen. Med mlajšimi pleistocenskimi kamninami prevladuje 
nesprijeti prod, ki gradi Ljubljansko polje in Kamniško-Bistriško polje. V vsej Deželi in v 
Blejskem kotu prevladuje mlajši prod predvsem zato, ker je starejše naplavine preplavil 
ledeniški prod zadnje ledene dobe. V jugovzhodnem koncu pa so zaradi tektonskega 
pogrezanja würmske prodne in holocenske naplavine prekrile starejše kvartarne sedimentne 
kamnine.  

Ljubljanska kotlina ima zmerno celinsko podnebje, kar pomeni hladne zime, ter vroča in 
soparna poletja. 
 

Slika 3: Ljubljanska kotlina