Epika

Epika
Epikata pretstavuva narativen rod poezija namenet za oblikuvanje sodržinski celini i vo nea objektivno, smireno i vo mnoštvo raznovidni opisi pripoveda nekoi celoviti slučuvanja od istoriski, legendaren ili religiozen karakter. Od mnoštvoto različni definicii na srednovekovnata epika čii eden del pretstavuva španskata. Toa e definicijata koja što ja dava Leo Polman: „Epopeja a vo ovoj slučaj toa znači: usmena, prvobitna epopeja – toa e slavenje niz seќavanje, aktivacizacija na minatoto vo duhot na edna zaednica.“
Menendes Pidal – za nego epikata na raniot sreden vek pred se pretstavuva rod koj što vrši funkcija na istorijata. Epskite junački pesni se raboti za zamena za nepostojanata istoriografija. Toj veruva deka epskata poezija kako kniževen rod nastanuva so t. N. „junačko vreme“ vo koe što eden narod stanuva svesen za svoeto postoenje i nastojuva da go sočuva od zaboravanjeto. Toa e edno vreme vo koe cel eden narod nosen so živ nacionalen, skoro ednodušen interes zazemen od političko čuvstvo toplo i afektivno. Za da se definira španskata srednovekovna epika neophodno e da se dodade vremetraenjeto. Epikata e povrzana so odredeno period od ranoto feudalno društvo i odredeni socijalni odnosi vo nego. Se smeta deka španskata srednovekovna epika nastanala nekade vo XI vek i počnala da izumira vo XVI a vo XV vek skoro potpolno otstapila mesto na noviot rod na španskata poezija – romantika.
Veќe vo XVIII vek poedi evropski naučnici počnake da go izdražuvaat potekloto i nastanuvanjeto na romatičarskata srednovekovna epika. Od togaš se formirani razni teorii nekoi prifateni od poveќe a nekoi od pomalce stručnjaci, nekoi brzo bile otfrleni a drugite pomalce, se dopolnuval, zaboravale, pa potoa povtorno oživuvale.
Koga se zboruva za španskata srednovekovna epika posebno vnimanie se posvetuva na prašanjeto za nejzinite praizvori. Od nejzinoto poteklo do sega se izneseni tri teorii. Najstarata teorija vo predhodniot vek ja formiral Gaston Paris. Spored nego španskata etika počnuva od francuskata. Kako glavni dokazi za točnosta na negovata teorija gi naveduva na prvo mesto faktite deka francuskite pesni nastanale porano od španskite (prvior francuski sočuvan spev počnuva od početokot na XI vek, a prviot španski spev nastanal sredinata na XII vek. Toj naoѓa mnogu tematski sličnosti koi što postojat pomeѓu ovie dve romantičarski epiki. Ovaa teorija e samo delumno usvoena. Mendres Pidal smetal dela izveseno francusko vlijanie sekako postoi od početokot na XI vek no so toa nemože da se objasni prapočetokot na španskata epska poezija. Toj naveduva mnogu značajni razliki koi što postojat pomeѓu ovie dve epiki: francuskata izobiluva elementi na fantastikata, dodeka tie vo španskata praktično gi nema isto taka izobiluva so elementi za slučuvanja od dalečnoto nacionalno minato.
Slednata teorija vo 1915 godina ja iznesol Hulijan Riber. Spored negovoto mislenje potekloto na španskata epika e mnogu staro i treba da se bara vo arapsko – andaluziska sredina. Iako se smeta deka Mavarite koi živeele na Iberiskiot poluostrov isklučitelno ja neguvale lirikata, Riber pretpostavuval deka meѓu niv postoela narodna epika, no ne e beležana ili pa ne e sočuvan takov tekst. Arapskata civilizacija bez nikakvo somnevanje e daleku poveќe razviena od hristijanskata, vlijanieto na arapskata filozofija, medicina, matematika, muzika, a i kniževnosta ima vlijanie vrz proznite vidovi, a toa vlijanie nesomneno bilo golemo. Zatoa spored mislenjeto na Riber ne e neosnovano baranjeto za korenite na španskata epska proza vo arapskiot svet. Ovaa teorija na Riber so ogled na faktot deka ne bila podkrepena od nikakvi neposredni dokazi, bila mnogu brzo izfrlena i posle nekolku decenii skoro potpolno zaboravena.
Meѓutoa vo 1971 godina Francisko Markos Marin ja objavuva svojata kniga Arapska narativna poezija i španska epika vo koja uvereno i so pomoš na raznovidni konkretni podatoci ja oživuva teorijata za potekloto na španskata epska poezija od arapskata. Toj tvrdi deka vo islamskata sredina postoela nekoja vrsta na epopeja, meѓutoa taa ne odgovara vo potpoln koncept na ovoj rod vo hristijanskiot svet. Potrebno e sekako da se počekaat i drugi istražuvanja na ova pole pred ovaa teorija vo celost ili delumno prifati ili odbie.
Menendes Pidal ja formuliral tretata teorija vo celata niza na negovi rodovi: za nego i francuskata, i španskata epika imaat eden zaednički izvor – germanski. Tie pesni za germancite pretstavuvale način da gi sočuvaat spomenite na junačkite likovi od svoeto minato i na slični takvi slučuvanja koi što ne sakale da gi prepuštat na zaboravot. Menendes Pidal ja objasnuval važnata uloga koja što ja imaat Vizigotite vo nastanuvanjeto na španskata nacija. Od početokot na V vek, koga se probile od sever na Iberiskiot poluostrov, pa do početokot na VII vek, koga nivnata država podpadnala pod mavarsko vladetelstvo, Vizigotite vo edna pogolema mera vlijaele na Hispanoromanizovanite starosedelci, kako što i ovie starosedlci isto taka vršele snažno vlijanie na Vizigotite.