Ermitaž

Voved

Humanističkata kultura se rodila onoj den koga Terencij izjavil:“Ništo što e čovečko ne mi e tuѓo”. Dvaesetina vekovi podocna flamanskiot slikar Rubens ušte poveќe ja prodlabočil ovaa misla:“Siot svt go smetam za svoja tatkovina”. Ovaa poraka muzeite im ja prenesuvaat na site zemji i luѓe vo svetot služejќi se so meѓunarodniot jazik na umetnosta, koja se obraќa do pogledot, mislata, srceto. Slično na čovekoviot duh, muzeite gi protegaat svoite granki najprvin kon pridobivkite na nacionalnata kultura, a potoa kon srodnite civilizacii, pa kon sesednite i, najposle, kon najodalečenite. Nad nivnite vlezovi bi moželo da stojat zborovite na Rubens, neznačitelno izmeneti:“Siot svet go smetam za svoja kultura”. I navistina muzeite čuvaat mnogubrojni svedoštva na našeto kulturno minato, za onie lesni evolucii vo večnoto čovekovo traganje po ubavoto, kako nezamenliv preduslov za humanizacija na opštestvoto na denešninata i svetot vo idnina.
Leningradskiot državen muzej Ermitaž e eden od najgolemite muzei vo svetot, edna od golemite riznici na svetskata kulturna istorija, proizvodi na čovekoviot duh i na umetničkoto vdahnovenie. Zaedno so Luvr vo Pariz, Britanskiot muzej vo London, Vatikanskiot muzej vo Rim, Prado vo Madrid i drugi, predstavuvaat moќno sredstvo što ja prenesuva humanističkata poraka, što na predanite ljubiteli na umetnosta im ovozmožuva golemo estetsko zadovolstvo, i na stručnjacite im go olesnuva proučuvanjeto na svetskata umetnost. Muzeite na umetnosta na site nas ni ovozmožuvaat neposredna i svesna sredba so umetnosta od site vreminja i kraevi.

Ermitaž niz istorijata

Leningradskiot državen muzej Ermitaž e eden od najgolemite muzei vo svetot. Istorijata na Ermitaž za počnuva vo polovinata na XVIII vek koga ruskata carica Katarina II od berlinskiot trgovec Gockovski dobi pomalečka zbirka sliki na flamanski i holandski majstori, kako nadopolna za eden negov dolg kon ruskata državna blagajna. Otkako vo 1764 godina pristignaa, na bregovite na Neva, spomenatite sliki stanaa ukras na nekolku sali od štotuku, dovršeniot Zimski dvorec. Taka rečisi so edno slučajno kupuvanje dojde do sozdavanjeto na zbirkata na poznatiot muzej. Iako vo tek na slednite 150 godini – se do Oktomvriskata revolucija vo 1917 godina – ostana vo spostvenost na carskiot dvorec iako negovata vrata beše zatvorena za maliot čovek, Ermitaž vo svesta na ruskoto opštestvo se razvivaše kako sostaven del na ruskata kultura. Celiot arhitektonski kompleks na Ermitaž (zaedno so enterierite e značaen spomenik na ruskata arhitektura od XVIII i XIX vek i plod na tvorečkite napori na niza na istaknati ruski graditeli
Svesta za važnosta na umetničkoto nasledstvo odigra osobeno golema uloga vo razvitokot na Ermitaž po Oktomvriskata revolucija. Muzejskite zbirki vo toj period se zgolemuvaat poveќe od tri pati. Zimskiot dvorec so seto svoe bogatstvo stanuva sostaven del na muzejot a negovite sali sekojdnevno se polnat so destici iljadi luѓe.

Umetnički dela

Grčka, rimska i orientalna umetnost  (500g. Pr. N. E – XIV vek)
Ermitažnata zbirka na grčko – rimski starini, e najbogatata vo svetot po raznovidnosta na eksponatite: mermer, bronza, keramika, staklo, vazi, anfori i nakiti, sekako nadvor od granicite na Italija i Grcija. Tuka se naoѓa eden od najstarite oddeli na Muzejot: Odelot na antička mermerna skulptura, koja vo Rusija dojde vo početokot na osumnaesetiot vek, vo vremeto na vladeenjeto na Petar 1. Drugite eksponati na zbirkata – osven onie od prvite privatni kolekcii (I. Tolstoj i M. Botkin) – se najdeni pri iskopuvanjata vo Italija i po grčkite gradovi – kolonii na severnite bregovi na Krim i Crno More. Nekoi od tie iskopuvanja se seušte vo tek.
Zbirkite na egipetskata, sumerskata, vavilonskata i asrskata umetnost se pretstaveni so najraznovidni eksponati, od monumentalni skulpturi do najubavite primeroci na zlatarskiot zanaet. Izvonredno se zanimlivi i delata od primenetata umetnost od srednovekovna Kina, rezbareni predmeti od Iran i rabotite vo srebro od sasanidskiot period: vizantiskite ikoni i monumentalni freski od srednovekovnite centri na Sredna Azija: skulpturi od laporestkiot pesočen kamen i slikarstvoto na Sinkjang: zbirkite od srednovekovni i ovovekovni spomenici od Japonija, Indija, Turcija, Zakavkazje i Mala Azija.