Business to Business

BUSINESS TO BUSINESS (B2B)

Voved

So pojavata na internetot i negovata masovna upotreba doaѓa do pojava na nov oblik na business to business ili skrateno (B2B). Vo početok pretprijatiata prisutni na internet, postavuvale web prezentacii vo forma na katalog kade gi imalo nivnite proizvodi so navedeni kontakt informacii kade kupuvačite detalno možat da se informiraat za ponudata i kako da ja izvršat svojata naračka.
Istovremeno i so razvojot na sigurnosnite mehanizmi PKI, SSL i slično, došlo do faza vo koja se prifaќa internetot kako siguren komunikaciski sistem, taka da za brzo web prezentaciite dobile i možnost za online poračuvanje na proizvodi i uslugi.
No koristenjeto na ovie sistemi se česti napadi na raznite štetni programi koi možata da razurnat duri i celi sistemi, dlaboko da navlezat vo programite i da uništat golem broj na podatoci i dr. Tie se česta meta na napad i od razni hakeri koi izvršuvaat najrazlični kriminalni aktivnosti i davaat brojni lažni informacii vo vrska so nekoi aktivnosti. Pa taka sistemite vgraduvaat najrazlični programi za zaštita i prevzemaat golem broj na aktivnosti vo vrska so istata.
1. Glavni pričini za primena na internetot vo B2B se:

• globalnata dostapnost na internetot
• lesno povrzuvanje i niska cena na usluga
• koristenje na standarden i celiot raspoložliv softver za pristap
• postoenje na adekvaten siguronosen mehanizam
• lesna integracija na postojniot back – office sistem

Golemite kompanii vo internetot videle šansa za drastično namaluvanje na trošocite za komunikacija so svoite delovni partneri i istovremeno dobivanje šansa za sorabotka so mali firmi koi do sega ne možele da pružat skapi edi rešenija. Prednosta na B2B rešenieto bazirano na internetot se evidentni vo site fazi na pretprijatijata. Doaѓa do skratuvanje na proizvodniot ciklus poradi efikasnata komunikacija na site učesnici vo procesot na prizvodstvo. Vo procesot na nabavkite, se postignuva pogolema produktivnost na vrabotenite pri što se namaluva možnosta za greška i se skratuva vremeto na samiot proces što doveduva do smaluvanje na trošocite za 10 – 15 %. Dobrata koordinacija so nabavuvačite se postignuva pogolema efikasnost so upravuvanjeto na zalihite (težina just – in – time na organizacijata) i nivno smaluvanje na site nivoa za 20 – 25 % i istovremeno smaluvanje na trošocite za nivno čuvanje i skladiranje.
So avtomatiziranata poddrška kupuvačite go smaluvaat brojot na pozivi upateni vo službite za poddrška što doveduva do brz odziv na operatorite i dobivanje podobri uslugi. Marketingot i prodažbata na korisnicite na internet dobivaat eftin i efikasen marketinški prodažen kanal koj pružuva možnost za proširuvanje na ovie aktivnosti so minimalno zgolemuvanje na trošocite.
 

Dizajn i razvoj na B2B sistemot

B2B model na elektronska rabota pretstavuva rabota pomeѓu pretprijatija t. E. Razmena na proizvodi, uslugi ili informacii so drugi firmi od opkružuvanjeto. Za razlika od B2C modelot kaj koj podrazbirame rabota so pretprijatija so krajni korisnici, B2B gi povrzuva site učesnici vo rabotniot proces koj prethodi na krajniot korisnik – dobavuvač, posrednici, distributeri i drugi.

Razvojot na B2B možeme da go podelime na tri fazi:

• EDI (Electronic Data Interchange)
• Osnoven B2B (e – commerce)
• Electronic Marketplaces (eMarkets)

Početokot na B2B rabotata se vrzuva za pojavata na prviot EDI sistem. So golemite navleguvanja na kompaniite vo informacionata tehnologija imaat postignato značaen stepen na avtomatizacija na interni raboti ama nivnata komunikacija so delovnoite partneri e opkružen da ja objavuva po elektronski pat. Poračuvanjeto na roba ili uslugi se podrazbira da se kreiraat vo sopstven informaciski sistem ili smetki ispečateni i prateni po pošta na delovnite partneri. Koga kupuvačot ili dobavuvačot ќe ja primi dokumentacijata vo golem broj pati se slučuva da se presmetuva povtorno, račno da se prekucuva i da se vnesuva vo negoviot informaciski sistem. Sekako sekogaš postoi možnost da se pojavi greška vo prekucuvanjeto, da se dokumentot izgubi ili da bide ošteten pri transportot. Što znači postoela potreba po elektronski pat da može da se ovozmoži meѓusebna komunikacija na informaciskite sistemi na pretprijatieto so informaciskiot sistem na negoviot deloven partner i taka da se elinminiraat site nedostatoci vo komunikacijata so klasičnite sredstva.
Rešenieto e pronajdeno vo EDI (Electronic Data Interchange). Elektronska razmena na podatocite najčesto se definira kako: razmena na strukturni delovni podatoci pomeѓu kompjuterot na zasebnite firmi izvršena bez manuelni intervencii, tuku po elektronski pat so podsdredstvo na standardizirani poraki koi zamenuvaat tradicionalni hartii i dokumenti.

Kako funkcionira EDI (Electronic Data Interchange)?

Kreiraniot dokument namesto na pečaten materijal se prosleduva do softver koj vrši negovo prenesuvanje vo odnapred dogovoren standarden format. Podatokot komu po elektronski pat obično ќe ja koristi davačot na EDI uslugata, ispraќanjeto na adresata na delovniot partner (vo negovoto elektronsko poštensko sandače). Koga primačot sledniot pat se konektira na mrežata, toj gi prevzema dokumentite koj sega se preveduvaat vo format za koristenje vo negoviot informaciski sistem i ja praќa aplikacijata koja i ponatamu gi obrabotuva podatocite i istovremeno se praќa potvrda za priem na dokumentite. Treba da napomeneme deka spored ovoj model zasnovan na prosleduvanje na porakite može da se koristi i razmena na podatoci vo realno vreme. Od ova može da se zakluči deka nophodni elementite za primena na EDI sistemite se:

• Standard koj ќe bide koristen za transport na porakite od ispraќačot do primačot, so obzir da različnite pretprijatija imaat različen kompjuterski sistem i programi taka da direktnata razmena e nevozmožna.
• Softver koj ќe vrši konverzija na porakite
• Komunikaciona medija so koja porakata ќe se transportira (java ili privatna mreža)