Amerigo Vespuci

Želbata za zapoznavanje na morskata širočina otsekogaš gi vodela luѓeto koi živeele pokraj morskiot breg, no tie ne se osmeluvaat da zaplovat na otvoreno more. Ekonomskiot razvitok vo XV vek ovozmožil da se prezemat golemi pomorski patuvanja. Razvitokot na tehnikata vo južna Evropa vo XV vek ovozmožil da se razvie trgovijata so istočnite zemji. Posrednička uloga vo toa imale italijanskite gradovi Venecija, Dženova i drugi, koi imale monopol na trgovijata. Istokot bil glaven izvor za snabduvanje na Evropa so predmeti za raskoš: zlato, skapoceni kamenja, slonova koska, potoa tkaenini i razni lekoviti bilki, mirudii, crn piper, koi go nemalo vo Evropa. Trgovijata so istočnite zemji (Indija i Kina), pa i Afrika, bila poprečuvana od Osmanliite, koi gi držele vo svoi race suvozemnite patišta. Toa gi potiknuvalo luѓeto vo Evropa da razmisluvaat kako da se iznajde nov pat za Indija i drugi istočni zemji. Osobeno gi privlekuvala Afrika, koja bila bogata so zlato. Toa kaj niv budelo stremež po more da dojdat do ovie bogati zemji.