Odlomak

 

Voved
Kako porano, taka i denes, biznisite se raѓaat i umiraat. Nekoi imaat dolg vek, a drugi mnogu kratko postojat. Sepak, smislata na postoenjeto na biznisot, odnosno firmata, e taa da ima dolg vek. Prenesuvanjeto na biznisot od generacija na generacija e vodečki motiv i vistinski uspeh za eden menadžer ili sopstvenik na firma.
Vo praktikata, menadžerite ќe obezbedat pogolema kompetentnost kon razbiranje na poimite i procesite koi se slučuvaat vo organizacijata, a koi drugite luѓe toa ne možat da go vidat.
Sovremenite uslovi na rabotenje što se karakteriziraat so dinamični i strukturni promeni, razvoj na moderni tehnologii, internacionalizacija na biznisite, rastečka globalna konkurencija, fragmentiranost na pazarot i rast na nesigurnosta ja nametnaa potrebata od razvoj na dinamičen sektor, kako što se malite i sredni pretprijatija. Vsušnost, samite procesi na globalizacija indiciraat ambient što radikalno se menuva i pritoa svetot stanuva eden golem pazar kade što nacionalnite, regionalnite i lokalnite pazari gubat od tradicionalnoto značenje. Do neodamna preovladuvaše mislenjeto deka golemite kompanii imaat tendencija da prerasnat vo golemi sistemi koišto ќe go sledat tehnološkiot razvoj, zašto imaat visoka efikasnost i produktivnost i golema ponuda za osvojuvanje na svetskite pazari. Imeno, tie bea i predizvik na globaliziranite ekonomii a istovremeno i možnost za ekonomski razvoj i prosperitet, meѓutoa so promenite vo uslovite na rabotenjeto i prodlabočuvanjeto na krizata na golemite kompanii vo svetot, od krajot na osumdesettite godini na minatiot vek, ekonomskite politiki na razvienite zemji započnaa seriozno da se zanimavaat so prašanjeto za razvojot na maloto stopanstvo, industiriskata konkurentnost, prestruktuiranjeto i privatizacijata.
Vo ova delo ke se zadržime na objasnuvanjeto za toa što go oddržuva biznisot da e stabilen, koi strategii se predzemaat i od što zavisi stabilnosta i održlivosta na biznisot.
1.Poim za biznis negovata uloga i karakteristiki
Poimot biznis poteknuva od angliskiot zbor business, koj označuva rabotna aktivnost za da se dobie ekonomska korist. Biznisot, vsušnost, pretstavuva koristenje na raspoložlivite faktori na proizvodstvo, so cel da se ostvari maksimalen ekonomski efekt. Ottuka, bi moželo da se kaže deka pod poimot biznis se podrazbira organiziran napor na poedinecot ili na grupa luѓe da se proizvede i prodade nekoe dobro ili usluga, so što ќe se zadovoli opredelena tuѓa želba ili potreba, a pritoa da se ostvari profit. Definicijata za biznis ja sočinuvaat slednive tri preduslovi: Prvo, za da se ostvaruva biznisot potrebno e da se obedinat osnovnite faktori na proizvodstvo: trudot, kapitalot, zemjata i pretpriemništvoto. Trudot (čovečkite resursi) gi opfaќa fizičkite i umstvenite sposobnosti na čovekot koi se koristat za proizvodstvo na dobra i uslugi. Kapitalot e pretstaven vo različni formi na kapitalni dobra so čija pomoš se odvivaat biznis aktivnostite, kako što se objektite, mašinite, alatite, finansiskite sredstva, opremata, transportnite sredstva i dr. Zemjata (priroden resurs) e vo neizmeneta forma ,,dar” od prirodata kon koja se nasočeni dejstvata na trudot i kapitalot. Konečno, vo faktorite spaѓa i pretpriemništvoto, kako poseben kvalitet na čovečkite sposobnosti da sozdava, upravuva, odlučuva i da prezema rizik. Vtoriot preduslov se odnesuva na namenata na dobrata i uslugite koi se prodavaat. Biznisite proizveduvaat i prodavaat dobra i uslugi koi treba da zadovolat opredelena tuѓa potreba. Vpročem, postoenjeto na biznisot e rezultat na možnosta da se proizveduva za drug, a kako svoeviden nadomestok za prodadenoto dobro ili izvršenata usluga da se ostvaruva profitot. Tretiot preduslov vo definicijata se odnesuva na možnosta da se ostvaruva profit od prodažbata na dobra i uslugi. Biznisot zavisi od profitot. Dokolku postoi možnost za ostvaruvanje profit, ќe postoi i možnost za vodenje biznis. Profitot pretstavuva pozitivna razlika pomeѓu prihodot od rabotenjeto, koj vo najgolem del poteknuva od prodažba na proizvodite i za niv napravenite rashodi vo koi dominantno učestvo imaat trošocite sodržani vo prodadenite proizvodi.

No votes yet.
Please wait…

Prijavi se

Detalji dokumenta

Više u Ekonomija

Više u Seminarski radovi

Više u Skripte

Komentari