Poročilo o ekskurziji na Kras

POT IZ CELJA PROTI KRASU
Petek, 28.3.2014 je bil namenjen strokovni ekskurziji na Kras, ki je bila zadnja obveznost internega dela splošne mature iz geografije. Zjutraj smo se zbrali na glavni avtobusni postaji v Celju in ob 7.00 uri krenili na pot. Po poti je vsak imel za nalogo predstaviti referat o določenem delu Slovenije, skozi katerega smo se peljali oziroma smo ga obiskali. Peljali smo se skozi dve različni slovenski makroregiji: predalpsko Slovenijo in dinarsko Slovenijo: Notranjska in Kras.
Predalpske pokrajine
Predalpske pokrajine zajemajo širok pas južno in vzhodno od alpskega sveta. Osnovna značilnost predalpskih pokrajin je hribovit svet, ki se le izjemoma vzpne nad 1000 m. Zaradi pisane kamninske sestave in zapletene tektonske zgradbe je pokrajinska podoba teh pokrajin zelo različna. Zaobljeno hribovje iz mehkejših kamnin se namreč menjuje z markantnimi in strmimi apneniškimi in dolomitnimi vrhovi. Zahodni del je pretežno sestavljen iz triasnihapnencev in dolomitov, vzhod iz glinovcev in peščenjakov, severovzhod pa iz metamorfnih in magmatskih kamnin. Tudi kulturna krajina je pestra, saj so na pobočjih in slemenih, ki so iz mehkejših kamnin, pogosto vasice s polji. V zahodnem delu predalpskih pokrajin se svet opazneje dvigne zlasti v Cerkljansko- Škofjeloškem in Idrijskem hribovju, kjer najvišji vrhovi, kot so Blegoš, Porezen in Črni vrh, presegajo 1000 m. Tudi v vzhodnem delu štrlijo iz
nižjega, povečini zložnejšega sveta osameli višji apneniški vrhovi ali grebeni (Paški Kozjak, Boč, Kum, Lisca in Bohor), ki posamično tudi segajo nad 1000 m visoko.
Pot nas je vodila skozi naslednje mezoregije predalpske Slovenije:-Celjska kotlina je največja kotlina osrednje vzhodne Slovenije. Na jugu meji na Posavsko hribovje, na zahodu na kraški planoti Menino in Dobrovlje, na severu na Vitanjsko-KonjiškeKaravanke (Bočko-Konjiško pogorje), na vzhodu pa na črti Grobelno – Ponikva naVoglajnsko gričevje. Dolina je dolga okoli 35 km, ter široka od 6 do 12 km. Na jugu je  ravninska, na severu in vzhodu pa gričevnata. Nadmorska višina doline se giblje od 240-320 m nadmorske višine. Tla so pretežno prodnata le na obrobju so ilovnati nanosi. Celjska kotlina obsega Spodnjo Savinjsko dolino. V jugovzhodnem delu, na območju Celja je velika sovodenj. Potoki iz njenega zaledja odmakajo 1750 km². Tu se izlivajo v Savinjo Voglajna s Hudinjo in Ložnica s Pirešico, Sušico in Koprivnico. Tik pod Celjem Savinja v ostrem kolenu zavije proti jugu v dolino skozi Posavsko hribovje proti Savi. V Celjski kotlini s povprečno letno temperaturo 9,1°C se prepletata alpsko podnebje s celinskim. Zime so hladne (januarja -2°C) s toplotnim obratom, poletja pa topla (julij 19,3°C). Letna količina padavin, katerih višek je v poletnih mesecih je od 1150-1360 mm in narašča od vzhoda proti zahodu. Večja naselja v Celjski kotlini so Celje (središče pokrajine), Žalec, Štore, Šentjur, Prebold, Polzela, Vransko, Šempeter, Arja vas itd. Celjska kotlina je križišče pomembnih poti. Po dolgem jo prečka prastara obalpska pot, nanjo so navezane novejše prometnice, ki po dolinah pritokov Savinje peljejo v sosednje pokrajine. Vzporedno s staro prometnico sedaj poteka tudi avtocesta. Vzhodni del kotline je dobil 1846 železniško progo (Maribor – Ljubljana), 1891 odcep Celje – Velenje in 1905 še odcep Grobelno – Rogatec.