Sistemi

 
1. VOVED
Vo zavisnost od naučnoto podračje i tehnologijata, poimot sistem ima različno značenje. Poznato ni e deka zborot sistem se koristi vo sekojdnevniot život gotovo vo site podračja na dejnosta. Ovoj poim na odreden način go obedinuva ona što e zaedničko za različni podračja na razvojot na opštestvoto. Ne postoi ednoznačen odgovor na prašanjeto što e toa sistem. Za toj poim se koristat različni ali ne i meѓusebno isklučivi definicii koi se dadeni od poveќe avtori.
Vo najopšta smisla može da se kaže deka sistem pretstavuva množestvo na objekti koi se meѓusebno obedineti so nekoja forma na meѓusebno deluvanje ili meѓuzavisnosti. Sistemite komuniciraat (se vo interakcija) so okolinata preku vlezni i izlezni signali. Pri toa sistemot gi transformira vleznite signali (signalite od okolinata koi se generirani od drugi sistemi vo opkružuvanjeto na sistemot) vo izlezni signali so koi toj deluva na okolinata (gi predava na drugi sistemi vo opkružuvanjeto).
Sistemite može da bidat upravuvani ili neupravuvani. Vo upravuvanite sistemi izleznite signali koi go karakteriziraat odnesuvanjeto na sistemot, obično se detektiraat i se koristat za generiranje na upravuvački signali (so poseben sistem – upravuvač, kontroler, regulator) koi go menuvaat odnesuvanjeto na sistemot (izlezot) na odnapred definiran način.
Teorijata na informacii gi proučuva opštite svojstva na sistemite od nejzinioot domen i nivnoto odnesuvanje vo različni uslovi na rabota (pod dejstvo na različni vlezni signali).

2. SISTEMI
2.1. Poim i definicija za terminot „sitem“
Za sovremeniot pristap na proučuvanje na raznovidni prirodni fenomeni e karakteristično da objektite na opservacija se tretiraat kako odredeni „sistemi”, koi vleguvaat vo odredeni „procesi”, pri što vo sekoj moment vo tekot na procesot može da se zboruva za „sostojba” na sistemot. Od aspekt na navedenoto, poimot „sistem” se primenuva vo site oblasti na znaenje i sferi na dejnosta na čovekot, vo koj konteks so poimot sistem vovedeni se mnogu drugi poimi kako: složeni i golemi sistemi, sistemotehnika, sistemska analiza, sistemski priod i tn.
Terminot „sistem” može da se definira kako: „množestvo na objekti povrzani meѓu sebe so bilo kakvi vrski i meѓuzavisnosti, no taka da formiraat i/ili da se odnesuvaat kako zasebna celina (povrzuvanje po odredena koncepcija ili zamisla so cel sistemot da izvršuva odredeni zadači)“. Ovoj termin spored Vladimir Kučera može da se definira i kako: „Sistem e del od svetot kojšto e povrzan so okolinata preku vlezni i izlezni dejstvija. Vleznite (pobudnite) dejstvija sistemot gi transformira vo izlezni (odzivni) dejstvija. Izlezot na sistemot voopšto može da zavisi od momentot na pobudata i od „memorijata“ na sistemot do momentot na pobudata. Imeno, istorijata, odnosno „memorijata“ se tretira so konceptot na sostojba na sistemot“.
Paralelno so terminot „sistem” se definira i terminot „proces“. Terminot proces može da se definira kako: „dejstvo na opkružuvanjeto pri koe nastanuva razmena na materijalno-energetski i/ili informaciski resursi pomeѓu realnite objekti vo toa opkružuvanje“. Promenata na sostojbata na sistemot isto taka se narekuva proces, vo odnos na koj, vo sekoj moment vo tekot na procesot može da se zboruva za „sostojba“ na sistemot.
Funkcioniranjeto na sistemot vo tekot na vremeto se sostoi vo zazemanje na odredeni sostojbi, pri što se pretpostavuva da vo sekoj moment može da se karakterizira (opiše) sostojbata na sistemot. Vo egzaktnite nauki sostojbite na sistemite se opišuvaat so pomoš na broevi. Na sekoja možna sostojba i se pridružuva odreden broj ili odredeno množestvo na broevi (konečno ili beskonečno). Taka na primer, nekoj čovek možeme da go tretirame kako odreden biološki sistem. Voobičaeno e da se zboruva za dobra ili loša zdravstvena sostojba na toj čovek, što sekako ne e egzaktno opišuvanje na negovata zdravstvena sostojba. Meѓutoa, negovata zdravstvena sostojba vo daden moment može da se opiše so pomoš na niza broevi x1, x2, x3,………xn, kade na primer, x1 ja označuva negovata telesna težina, x2 visinata, x3 krvniot pritisok, x4 brojot na otčukuvanja na srceto vo edinica vreme (pulsot), x5 brojot na crveni krvni zrnca vo edinečen obem na krv i tn. Ako vo razgleduvanata niza gi vklučime site parametri koi denešnata medicinska nauka mož da gi izmeri, togaš ќe ja dobieme egzaktno opišanata zdravstvena sostojba na analiziran