Ekonomika preduzeca – Upravljanje sa sredstvima

Voved
Sredstva i upravuvanje so sredstvata vo pretprijatie

Pri rabotenjeto, pretprijatieto mora da raspolaga so odredeni sredstva, kako uslov vo procesot na rabota za da se dobie odreden proizvod vo procesot na reprodukcija. Sredstvata moraat kvantitativno i kvalitativno da odgovaraat na zadačata na pretprijatieto .
Toa znači deka edno proizvodstveno pretprijatie, na primer, za proizvodstvo na konfekcija, ќe ima poinakvi sredstva od trgovskoto pretprijatie koe ja prodava taa konfekcija. Sekoe pretprijatie da bi moželo da funkcionira, mora da raspolaga so takvi konkretni oblici na rabotni sredstva koi se prilagodeni na negovata biznis zadača. Sprema ekonomskoto definiranje na imotot na pretprijatieto, od edna strana e zbir na različni sredstva koi se koristat i koi se vo funkcija na izvršuvanje na rabotnite zadači na pretprijatieto, a od druga strana, toa e imot sprema potekloto, t.e. čija sopstvenost e toj imot, komu mu pripaѓa i komu bi mu pripaѓalo vo slučaj na prestanuvanje so rabota na pretprijatieto.
Celokupniot imot  t.e. site sredstva na pretprijatieto imaat svoi izvori na koi im se odreduva potekloto ili načinot preku koi se steknuva sopstvenosta. Sredstvata vloženi pri osnovanjeto na pretprijatieto  ili onie sredstva koi se rezultat na rabotenjeto na pretprijatieto pretstavuvaat sopstveni sredstva t.n. sopstven ili traen kapital. Sredstvata steknati po pat na kreditiranje imaat izvor vo obvrski (dolgovi) na pretprijatieto. Obvrskite možat da bidat dolgoročni ili kratkoročni, bilo da se raboti za obvrski kon kreditorite ili doveritelite. Site sredstva na pretprijatieto predstavuvaat negova bruto sopstvenost i po smetkovodstveno ime se narekuvaat – aktiva. Izvorite na sredstvata se narekuvaat so zaedničko ime – pasiva.
Tie sredstva možat da bidat vo oblik na pari, predmeti i prava.
Sredstvata prvobitno se naoѓaat vo paričen oblik, kako slobodni sredstva a go menuvaat svojot oblik koga preminuvaat od robna i tehnološka faza na rabotenje, odnosno koga paričnite sredstva se upotrebuvaat za nabavki i kupuvanje na rabotni prostorii, mašini, uredi, oprema, zemjište, surovini… i stanuvaat sredstva vo proces na proizvodstvo. So toa go menuvaat svojot upotrebliv kvalitet, od univerzalen vo namenski.
Prema svojata uloga i funkcija, sredstvata se javuvaat vo oblik na sredstva za rabota i predmetot na deluvanje, dodeka so pomoš na rabotnata sila go menuvaat oblikot vo tekot na reprodukcijata. Menuvanjeto na oblikot na sredstvata pretstavuva kruženje na sredstvata.
Niz ova kruženje pominuvaat niz nekolku metamorfozi, potočno niz tri:
•    Pretvoranje na paričniot oblik na sredstvata vo početniot stokoven oblik na početokot na nivnoto kruženje (koj e uslov za procesot na reprodukcijata).
•    Pretvoranje na početniot stokoven oblik vo završniot stokoven oblik t.e. gotov proizvod.
•    Pretvoranje na završniot stokoven oblik vo završniot paričen oblik (koj se pretvora vo vrednost, odnosno finansiski rezultat na rabotenjeto na pretprijatieto vo vid na zaguba ili dobivka) za da posledniot završen oblik se vrati vo reprodukcija odnosno da se pretvori vo početniot stokoven oblik.

Prvata i tretata metamorfoza imaat prometen karakter i obezbeduvaat osnovica za izvršuvanje na društveni razmeni na proizvodite vo stokovno –paričnoto stopanstvo, odnosno na pazarot.
Drugata metamorfoza e od tehnološka priroda, proizvodna i taa ovozmožuva da od stokovniot oblik, čij upotrebliv kvalitet ne odgovara na potrebite na zainteresiranite kupuvači, da dobijat novi stokovni oblici koi odgovaraat na potrebite na tie kupuvači.