1
TRANSPORTNA
SREDSTVA
Dvigala in prenašala
TRANSPORTNA
SREDSTVA
Franjo Friščić
Učbenik za 2. letnik za predmet
Transportna sredstva v programu Prometni tehnik
Dvigala in prenašala
Transportne_naprave.p65
14.2.2011, 11:38
1
Black
2
Dvigala in prena{ala
U~benik za 2. letnik za predmet Transportna sredstva v programu Prometni tehnik
Avtor: Franjo Fri{~i}
Recenzenta: mag. Cvetko Godni~, dr. Martin Lipi~nik
Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobra`evanje
je na seji dne 9. 5. 2003 sprejel Sklep {tevilka 613-4/2003/251 o potrditvi u~benika
za predmet Transportna sredstva v 2. letniku programa Prometni tehnik za pet {olskih let.
U~benik je iz{el z denarno pomo~jo Ministrstva za {olstvo, znanost in {port.
© Tehni{ka zalo`ba Slovenije, d. d.
Vse pravice pridr`ane. Fotokopiranje in razmno`evanje dela
po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah ni dovoljeno.
CIP – Katalo`ni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana
621.86(075.3)
FRI[^I], Franjo, 1952-
Dvigala in prena{ala : u~benik za 2. letnik za predmet
transportna sredstva v programu Prometni tehnik / Franjo Fri{~i}.
- 1. natis. - Ljubljana : Tehni{ka zalo`ba Slovenije, 2004
ISBN 86-365-0452-X
126940672
Izdala in zalo`ila:
Tehni{ka zalo`ba Slovenije, d. d.
Za zalo`bo:
mag. Ladislav Jal{evac
Glavna urednica:
Maja Jug Hartman
Uredila:
Nata{a Domadenik
Tehni~no uredil:
Stanislav Ora`em
Lektoriral:
Ludvik Kalu`a
Priprava za tisk:
Boex DTP, d. o. o.
Tisk:
Formatisk, d. o. o.
Ljubljana 2004
Prvi natis
Spletna knjigarna:
www.tzs.si
Transportne_naprave.p65
14.2.2011, 11:38
2
Black
4
3 PRENAŠALNE NAPRAVE
.............................................................................................
1
42
3.1 NAPRAVE ZA PRENAŠANJE TRDNIH TVARIN .....................................................
1
42
3.1.1 Dvigala .............................................................................................................
1
42
3.1.1.1 Dvigala za majhne vi{ine dviganja ....................................................
1
42
3.1.1.1.1 Vzvod ..................................................................................
1
43
3.1.1.1.2 Vija~na dvigala ...................................................................
1
43
3.1.1.1.3 Dvigala z zobatim drogom .................................................
1
45
3.1.1.1.4 Hidravli~na dvigala ............................................................
1
45
3.1.1.1.5 Pnevmati~na dvigala ..........................................................
1
47
3.1.1.1.6 Škrip~evja ...........................................................................
1
47
3.1.1.1.7 Vitli .....................................................................................
1
48
3.1.1.2 Dvigala za velike vi{ine dviganja ......................................................
1
51
3.1.1.2.1 Elektri~na dvigala ..............................................................
1
52
3.1.1.2.2 Hidravli~na dvigala ............................................................
1
54
3.1.1.2.3 Paletna regalna dvigala ......................................................
1
55
3.1.2 @erjavi .............................................................................................................
1
56
3.1.2.1 Vise~i `erjavi .......................................................................................
1
56
3.1.2.2 Mostni `erjavi .....................................................................................
1
58
3.1.2.3 Konzolni `erjavi .................................................................................
1
59
3.1.2.4 Portalni `erjavi ....................................................................................
1
60
3.1.2.5 Vrtljivi stolpni `erjavi .........................................................................
1
62
3.1.2.6 Kabelski (`i~ni) `erjavi .......................................................................
1
63
3.1.2.7 Prevozna dvigala ................................................................................
1
63
3.1.3 Transporterji .....................................................................................................
1
67
3.1.3.1 Tra~ni transporterji .............................................................................
1
67
3.1.3.2 Veri`ni transporterji ............................................................................
1
75
3.1.3.3 Elevatorji ............................................................................................
1
79
3.1.3.4 Pol`asti transporterji ...........................................................................
1
82
3.1.3.5 Valj~ni transporterji ............................................................................
1
85
3.1.3.6 Pnevmati~ni transporterji ....................................................................
1
86
3.1.3.7 @i~nice ................................................................................................
1
88
3.1.4 Transportna vozila ...........................................................................................
1
90
3.1.4.1. Ro~ni vozi~ki ......................................................................................
1
91
3.1.4.2. Motorni vozi~ki ..................................................................................
1
92
3.1.4.3. Motorni vili~arji .................................................................................
1
93
4 VZDR@EVANJE
............................................................................................................. 100
4.1 VRSTE VZDR@EVANJA ........................................................................................... 100
4.1.1 Preventivno vzdr`evanje ................................................................................. 100
4.1.2 Plansko ali na~rtovano vzdr`evanje ................................................................ 100
4.1.3 Izredno vzdr`evanje ......................................................................................... 101
4.2 ORGANIZACIJA VZDR@EVANJA ............................................................................ 101
VIRI IN LITERATURA
...................................................................................................... 102
Transportne_naprave.p65
14.2.2011, 11:38
4
Black
5
1
STANDARDI IN INFORMACIJSKI SISTEMI
O STANDARDIH
1.1
UVOD
Za sodobno standardizacijo je zna~ilno, da je njeno te`i{~e na podro~jih novih tehnologij,
da se vse ve~ nalog standardizacije prena{a na mednarodni nivo, da je standardizacija intenzivna
tudi na podro~ju storitev in da se krepi vloga informiranja o standardih.
Na podro~ju mednarodnih ekonomskih odnosov je standardizacija osnova za odstranjevanje
tehni~nih in administrativnih ovir za prost pretok blaga in storitev. Standardizacija je tudi
osnova sistemom za zagotavljanje kakovosti. Še vedno pa je tudi sredstvo za za{~ito nacionalnih
interesov pri izmenjavi blaga in storitev.
1.2
NEKAJ OSNOV O STANDARDIH IN STANDARDIZACIJI
Za bolj{e razumevanje preglejmo najpomembnej{e izraze in definicije s podro~ja standar-
dizacije.
1.2.1
Cilji standardizacije
Glavni cilji standardizacije so primernost izdelka, procesa ali storitve za uporabo, obvlado-
vanje raznolikosti, uporabnost, zdru`ljivost, izmenljivost, zdravje, varnost, za{~ita okolja, za{~ita
izdelka, medsebojno razumevanje, gospodarska predstavitev, trgovina itd.
Pod temi cilji razumemo:
–
primernost za uporabo:
lastnost izdelka, procesa ali storitve, da v dolo~enih
razmerah ustreza dolo~enemu namenu;
–
zdru`ljivost:
primernost izdelkov, procesov ali storitev, ki se v dolo~enih
razmerah uporabljajo skupaj, da bi izpolnili postavljene zahteve, ne da bi
povzro~ili nesprejemljive medsebojne vplive;
–
izmenljivost:
lastnost izdelka, procesa ali storitve, ki omogo~a uporabo tega
izdelka namesto drugega tako, da so s tem izpolnjene iste zahteve;
–
obvladovanje raznolikosti:
izbira optimalnega {tevila velikosti ali tipov
izdelkov, procesov ali storitev z namenom, da bi bile izpolnjene splo{ne zahteve
(obvladovanje raznolikosti je navadno povezano z omejevanjem raznolikosti);
–
varnost:
odsotnost nesprejemljivih tveganj za {kodo (v standardizaciji se
varnost izdelkov, procesov ali storitev v splo{nem obravnava z vidika, kako
dose~i optimalno ravnovesje dolo~enega {tevila dejavnikov, upo{tevajo~ tudi
netehni~ne, kot je na primer ~love{ko obna{anje, ki naj izlo~ijo tveganja za
{kodo na ljudeh ali na premo`enju);
–
za{~ita okolja, varstvo okolja:
ohranjanje okolja pred nesprejemljivimi
{kodami zaradi u~inkov in delovanja izdelkov, procesov ali storitev;
–
za{~ita izdelka:
za{~ita izdelka pred klimatskimi in drugimi {kodljivimi vplivi
med uporabo, transportom ali skladi{~enjem.
Transportne_naprave.p65
14.2.2011, 11:38
5
Black
7
Slovenska nacionalna standardizacija temelji na spo{tovanju naslednjih na~el:
–
pravice prostovoljnega sodelovanja
in prispevanja vseh zainteresiranih pri
pripravi in spremljanju slovenskih nacionalnih standardov ter pravice
prostovoljne uporabe slovenskih nacionalnih standardov;
–
soglasja
, ki pomeni na~elo sogla{anja pomembnega dela zainteresiranih o
vsebini slovenskih nacionalnih standardov;
–
prepre~itve prevlade
posameznih interesov nad skupnim interesom;
–
preglednosti dela
in javne dosegljivosti slovenskih nacionalnih standardov;
–
medsebojne usklajenosti
slovenskih nacionalnih standardov;
–
upo{tevanja dose`enega stanja tehnike
in pravil v mednarodni in evropski
standardizaciji.
Slovenski nacionalni standard ob upo{tevanju na~el tega zakona in v skladu s svojimi
pravili sprejme Slovenski in{titut za standardizacijo in se ozna~i s kratico SIST.
SIST se lahko pripravi tudi na podlagi mednarodnega standarda, evropskega standarda,
tujega nacionalnega standarda ali drugih dokumentov s podro~ja standardizacije. SIST, ki je
pripravljen na tak na~in, se lahko sprejme v slovenskem ali v tujem jeziku.
Informacija o sprejetem SIST se objavi v glasilu In{tituta. SIST se izda kot posebna
publikacija in je avtorsko delo v skladu s predpisi o avtorskih pravicah. Razmno`evanje ali
distribuiranje delov ali celote brez soglasja In{tituta ni dovoljeno.
1.2.3
Informacijski sistem o standardih
Prvi naslov, na katerega se obra~ajo ljudje v podjetjih, kadar potrebujejo informacije o
standardih, je osrednja standardoteka Slovenije v Centralni tehni{ki knji`nici (CTK) v
Ljubljani. Nacionalna in univerzitetna knji`nica v Ljubljani ima zbirko standardov JUS, ki
jo na zahtevo posreduje.
Dejstvo je, da se v Evropi klasi~ni viri informacij o standardih {e vedno uporabljajo pogosteje
kot elektronski. Razlog za to je ni`ja cena in splo{na dosegljivost klasi~nih virov informacij ter
navajenost mnogih ljudi na iskanje po tiskanih katalogih (v primerjavi z elektronskimi viri
literature). Pri~akujejo, da se bo to razmerje bistveno spremenilo {ele s {irjenjem baz podatkov
na zgo{~enkah.
Celotna besedila standardov na zgo{~enkah zajemajo naslednje baze:
– baza PERINOM v Centralni tehni{ki knji`nici v Ljubljani vsebuje podatke o
angle{kih, francoskih in nem{kih standardih (baza DITR – nem{ka, NORIANE
– francoska, STANDARDLINE – angle{ka), o evropskih standardih in o
mednarodnih standardih ISO, IEC, CCITT, CEPT;
– baza IHS INTERNATIONAL STANDARDS AND SPECIFICATIONS na
informacijskem servisu DIALOG zajema glavni ameri{ki standard ter standarde
ISO, IEC, CCITT, ECMA;
– baza STANDARDS AND SPECIFICATION na servisu DIALOG zajema ameri{ki
standard ESA – IRS;
– baza ICONA na servisu STN za gradbeni{tvo.
Pomen izrazov in kratic, uporabljenih v SIST
–
Standardizacija
je dejavnost vzpostavljanja dolo~il glede na dejanske ali
mo`ne te`ave za skupno in ponavljajo~o se rabo z namenom, da se dose`e
optimalna stopnja urejenosti na danem podro~ju.
Transportne_naprave.p65
14.2.2011, 11:38
7
Black
